Sintetični diamant ima enako mineralno naravo kot naravni diamant: je ogljik, urejen v enaki kubični kristalni mreži, z enako trdoto, enakim lomnim količnikom in enakim ognjem. Razlikuje se po izvoru: nastane v nekaj tednih v napravi, ne pa v geoloških obdobjih globoko v Zemlji. S prostim očesom in z običajnimi zlatarskimi preizkusi ju ni mogoče ločiti; gemološki laboratorij to zmore s specializiranimi instrumenti.
Dva načina, kako ustvariti diamant
HPHT, visok tlak in visoka temperatura. Ta postopek posnema razmere, v katerih diamant nastaja v naravi.
- Stiskalnica stisne majhno rastno celico na približno 5 do 6 gigapascalov, kar je okoli 50.000- do 60.000-krat več od tlaka zraka okoli nas, pri temperaturi od 1300 do 1600 °C.
- V celici se ogljik raztopi v staljeni kovini (železu, niklju ali kobaltu) in kristalizira na majhnem diamantnem zarodku.
CVD, kemično nanašanje iz parne faze. Ta postopek gradi diamant iz plina.
- Tanke diamantne zarodne ploščice so v vakuumski komori, napolnjeni z mešanico metana in vodika.
- Mikrovalovi spremenijo plin v žarečo plazmo, atomi ogljika pa se nalagajo na zarodke, plast za plastjo.
- Rast traja več tednov. Mnoge diamante CVD nato na kratko obdelajo po postopku HPHT, da izboljšajo njihovo barvo.
V obeh primerih surov kristal nato brusijo in polirajo natanko tako kot naravni diamant.
Enake fizikalne lastnosti
| Lastnost | Sintetični diamant |
|---|---|
| Sestava | ogljik, C |
| Kristalni sistem | kubični |
| Trdota (Mohs) | 10, najtrši naravni ali sintetični material v nakitu |
| Lomni količnik | 2,42 |
| Disperzija (ogenj) | 0,044 |
| Gostota | 3,52 g/cm³ |
| Optični značaj | enolomen |
| Toplotna prevodnost | izjemno visoka (zato se nanj odzovejo „testerji diamantov“) |
Kako ga laboratorij prepozna
Ker je kemija enaka, prepoznavanje temelji na tem, kako je kristal rasel. Diamanti HPHT in CVD imajo značilne vzorce rasti, vidne pri slikanju v globoki ultravijolični svetlobi, in značilne sledi elementov, kot so dušik, bor ali silicij, ki jih izmerijo s spektroskopijo. Poročila o oceni vedno navajajo, da je kamen sintetičen, laboratoriji pa številko poročila običajno z laserjem vgravirajo na rondist kamna (njegov ozki zunanji rob); IGI sintetične diamante označuje s predpono „LG“.
Kako se ocenjuje
Sintetične diamante ocenjujejo po enakih lestvicah kot vsak diamant, po „4 C“:
- Brus (cut): razmerja, simetrija in polirnost, ki odločajo o tem, kako dobro kamen vrača svetlobo.
- Barva (colour): od D (brezbarven) naprej po abecedi.
- Čistost (clarity): od brezhibnega (flawless) do kamna z vključki, ocenjena pri desetkratni povečavi.
- Teža (carat): en karat je 0,2 grama.
Certifikat k našim prstanom
K našim prstanom s sintetičnim diamantom lahko dodate certifikat IGI (100 € ali 100 $). International Gemological Institute pregleda kamen in izda poročilo o njegovih merah in ocenah.
Kako ga imenujemo
Beseda „diamant“ ima pri nas vedno pridevnik: v slovenščini pišemo „sintetični diamant“. V Združenih državah pravila FTC (Jewelry Guides) zahtevajo pojasnilo, na primer „laboratory-grown“ ali „laboratory-created“. V Franciji zakon zahteva „diamant synthétique“ ali „diamant de synthèse“ in zavrača izraze, kot je „diamant de laboratoire“.
Nega
Topla voda, malo blagega mila in mehka krtačka, nato izperite in osušite. Diamant je zelo trd, vendar se lahko ob ostrem udarcu v smeri razkolnosti okruši, zato prstan pri težjem delu snemite.
Sintetični diamant ali sintetični moissanit?
Na prvi pogled sta si podobna, a gre za dva različna materiala. Sintetični moissanit močneje lomi svetlobo in ima več ognja; diamant je trši in enolomen. Naš vodnik po sintetičnem moissanitu ju primerja drugega ob drugem.